Zapisal: Slavko Colnarič
Rad gledam kolesarstvo, o njemu sicer ne vem toliko kot spletni mnenjski komentatorji, a tudi sam znam, kot bi rekel Martin Krpan, kakšno prav žaltavo razdreti …
Še raje pa sedem na kolo in se kam odpeljem.
Prejšnjo soboto je bil Juriš na Vršič, včeraj pa Vzpon na Nanos, ki ga je tako kot vedno, odlično organiziral KK Izvir Vipava.
In trpeče noge, so tako kot na Vršiču, tudi za Nanos spisale note, za veselo melodijo, ki jo na odru špila isti trio.
Ker smo bobnarji na odru vedno bolj v ozadju, se tudi na kolesu držim tega pravila, da sem bolj zadaj; a s tretjim mestom sem več kot zadovoljen. Kajti za drugim mestom sem zaostal le nekaj deset sekund, za približno toliko sekund pa sem tudi sam ušel tistemu, ki me je zadaj lovil. Ni bilo lahko, niti Borisu, ki pa vedno zmaga, in to z naskokom nekaj minut.
Vuelta se počasi preveša v tretji teden … navijanja bo še veliko, navijaštva pa še več.
A ne pozabiti, danes je še dirka za Veliko nagrado Montreala, Mateju Mohoriču je šlo odlično že v petek v Quebecu, ko je v šprintu glavnine dosegel peto mesto; danes pa …naj mu bodo dobre noge.
Bravo ŠD Turbo M – bravo vsem za stopničke!!!
