V soboto so se naši kolesarji pomerili na tradicionalnem vzponu v Kobaridu, kjer jih je čakala 9,1 km dolga asfaltirana proga z 560 višinskimi metri.
Start je bil na Trgu svobode v Kobaridu, nato pa je pot vodila po Gregorčičevi ulici mimo znamenitega Napoleonovega mostu, skozi Drežnico vse do korita nad Drežniškimi Ravnami. Proga, ki zahteva kar nekaj moči, vztrajnosti in trme – ampak tega našim fantom očitno ne manjka! In za konec še pika na i! 🏆 Naša dva člana sta ponovno stopila na stopničke, tako kot že na številnih dirkah v letošnji sezoni. To pa res ni več naključje, ampak dokaz odlične pripravljenosti, vztrajnosti in prave tekmovalne energije!
Obema iskrene čestitke za odlična dosežka! Naj bo tudi prihodnje leto v znamenju dobrih nog, hitrih vzponov in čim več uvrstitev med najboljše. Očitno se pri Turbo M stopničk kar ne naveličamo … in prav je tako!
Bravo, fanta, in bravo, ŠD Turbo M!!!
Zapisal: Slavko
Zadnjič, a hkrati prvič.
V soboto je bila letošnja zadnja dirka v klanec, vzpon iz Kobarida na Drežniške Ravne, in obenem prva, na kateri sem lahko oblekel majico državnega prvaka, ki sem si jo prislužil en teden prej. Točk za Pokal Slovenije v kategoriji »vzponi« imam sicer že več kot dovolj, a nositi to želeno majico je pa le poseben užitek in zadovoljstvo.
Lahko bi jo seveda nosil na cestnih dirkah, to sem si privozil že v juniju, ampak nisem šel na nobeno dirko več, ki šteje za pokal, ker so se mi zdele, za moj okus, ali malce »prenevarne« ali pa so bile večinoma kriteriji. To so krožne dirke, ponavadi dolge okoli enega kilometra, in potem se trideset plus krogov vrtiš okoli, kot da si na ringlšpilu. Ni po mojem okusu.
Kolesarska sezona se počasi poslavlja in se takisto počasi začenja že naslednja.
Življenja krog, o katerem je prepevala že Neca Falk, se pač obrača. Kdaj se bo obrnil do konca, pa hvalabogu ne vemo.
