Zapisala: Mateja
Danes je bil tisti dan, ki ti vse vzame, a ti tudi da vse. Vzel mi je vse moči, a me naredil še močnejšo.
Nisva ravno vedela, kaj pričakovati danes… Želja, da prevozim dolgo razdaljo na L’ Étape je bila velika. 2300 višinskih metrov pa vseeno kar zalogaj. Ampak tudi želja, da ubranim zeleno majico je bila gromozanska. No, majice nisem ubranila, a sem potolažena, saj mi jo je prevzela kolesarska kraljica Laura Šimenc. 2. čas šprinta je pa tudi lep dosežek za moj kaliber. Sem pa uspela zvoziti vseh 136 km, čeprav moram priznati, da je bilo mikavno zaviti v cilj po prvih 70km in zelo sem ponosna nase, da sem zmogla nadaljevati… Na koncu pa sem se še okitila z zlatom.Kaj bi si še lahko želela več? Le to, da Danilo Mištrafović ne bi imel defekta in da bi v cilj zapeljala z njim ob sebi.
Hvala vsem, ki ste me ob poti vzpodbujali. Lado Potočnik hvala za bidone.
Pa še pohvala organizatorju L’Etap: na poti sem se počutila varno in ustrezno hidrirana, vzdušje pa itak top!
Bravo Mateja in ŠD TUrbo M!!!
