Zapisal: Slavko Colnarič
21. Kolesarski vzpon za Kralja in Kraljico Krvavca, ki je vedno odlično organiziran, je bil letos zaradi gradbenih del za mlajše kategorije znova speljan do Jezerc, za gospe in gospode v najboljših letih pa je bil cilj Pr Ambružarju.
In ko enkrat pripelješ čez ciljno črto, ko popusti zadnji pritisk v nogah in se umiri dihanje, se pravzaprav šele začne tisti lepši del vzpona.
Utrujenost se počasi spremeni v zadovoljstvo. Uspelo je. Nisi odnehal. Čeprav verjetno skoraj vsakemu med klancem vsaj za trenutek pride na misel vprašanje, zakaj mu je tega sploh treba. Zakaj rinemo gor, ko pa je spodaj vse tako lepo in udobno.
A odgovor je morda prav tam zgoraj. V razgledu. V tišini po naporu. V občutku, da si nekaj premagal, čeprav nisi premagoval nikogar drugega kot samega sebe.
Dolina pod tabo nenadoma izgleda drugače. Ne samo zaradi višine, ampak zaradi poti do tja.
Kolesarjenje ima sto razlogov in vsak nosi svojega. Nekdo lovi rezultat, drugi mir v glavi, tretji občutek živosti. A skoraj vedno nas vztrajanje na koncu nagradi.
Včasih z razgledom, drugič z občutkom, da zmoreš več, kot si mislil nekaj ovinkov nižje.
In ja, tudi zmaga zna polepšati dan. Noge so po njej nekako manj utrujene, nasmeh pa precej lažji.
Iskrene čestitke Slavko (Slavc) za odlično 1. mesto in Milivoj za 2.mesto!!!
